Že leta 2013 sem tale članek objavil na svojem blogu :”Kriza je neizogibno  pozitivna

Ponavljam in dopolnjujem članek!Kriza je pozitivna

Pregled
• Prikazuje, kako se kažejo psihološke kompetence v gospodarsko težkih časih.
• Kje  so vzroki za krizo?
• Čustveno (samo) upravljanje: Ali razmišljate negativno!
• Prednosti neprespanih noči: Kriza kot priložnost?
• Mi nimamo krize – kriza ima nas!
• Prepoznati, strah in ga morda celo uporabiti?
• Strategije za boljši izhod iz krize.

KRIZA je neizogibna

Koliko let že razmišljamo , da tako ne more iti več naprej. Vratolomna hitrost dela. Z obema nogama na plinu. Čas pritiska! Nadloga delovnega življenja. Ko bi enkrat imel malo časa! Čas pravilno skrbeti za otroke. Ohranjati stare stike. V miru prebrati knjigo. In čas zase. Za svoje dobro počutje. Za počitek.

Torej gospe in gospodje: Zdaj imate čas! Zdaj lahko. Sedaj bi morali! Že dolgo priznani ekonomisti in filozofi opozarjajo, da je sistem v svetu vedno bolj naključen in nepredvidljiv. Ukrepi še vedno temeljijo na linearni predvidljivosti.
Tako kot smo navajeni: analiza, izbira iz nabora znanih ukrepov, aktivnost in bolj ali manj predvidljiv rezultat. Žal to ne deluje več. Sistem je že tako nestabilen in kaotičen, da ga s takšnimi ukrepi pravzaprav še bolj destabiliziramo. Celotnega sveta pač ne moremo več izolirati pred delovanjem. Velja samo teorija kaosa. Zato se stalno ustvarjajo nepredvidljive razmere in »krize«. Vedno znova moramo na novo poizkušati in preprosto ugotavljati rezultate kaj nas bliža in kaj oddaljuje od željenega cilja.
Krize bodo in so vedno bile. So del življenja vsakega posameznika.

Trenutna kriza je posledica globalizacije in hitrega širjenja virusa, ki sam po sebi ni toliko nevaren bolj je nevarna hitrost njegovega širjenja in obremenitev zdravstvenega sistema. Sedaj se pokažejo vse  prednosti in slabosti družbe v kateri živimo. Na plano pridejo vse pozitivne lastnosti v družbi kot so: sočutje, medsebojna solidarnost, pomoč pa tudi negativne sebičnost, agresivnost,jeza, pohlep.  V kratkem pa bomo spoznali prave razsežnosti krize v gospodarstvu.

Zmanjšanje stresa strahu v skupnosti

Iz različnih teorij so naši glavni motivatorji medosebno priznanje, spoštovanje, ljubezen, sprejetje, ugled…Želja po sprejetju in priznanju je tako globoko zakoreninjena, da je najbolj pomembna. Za to je to veliko bolj pomembno za ljudi kot le fizično posedovanje. Strah v krizi pa je ravno povezan z izgubo še največkrat tega kar fizično posedujemo. Za zmanjšanje strahu pred krizo je največkrat dovolj že, da se družimo z drugimi. Še bolj pomaga če svoj strah lahko izpovemo drugim, ki ga ravno tako doživljajo ali so ga že doživeli. Rezultat je krepitev sprejetja in večja moč za pozitivno delovanje. Če kdaj, so sedaj pomembna socialna omrežja!

Čustvena resonanca

Razpoloženje se hitro prenaša iz osebe na osebo. Če je nekdo dobre volje, pozitiven krepi pozitivna čustva veselje, upanje, ljubezen se to prenese na druge. Isto velja za negativna čustva in stanja.
Smo družabna bitja. Človek sodi v socialno vrsto. V vseh fazah razvoja človeštva smo bili vezani na hordo, pleme, klan, … Izključitev je lahko pomenila smrt. Posameznik težko preživi sam. Pozitivne čustvene resonance, ki jih sproža druženje in pripadnost k skupnosti z drugimi, aktivira naše najgloblje občutke varnosti.
V času krize je to zelo koristno.

Čustveno (samo)upravljanje

Ko nas kriza enkrat ima, pridejo tudi slabi občutki, čustva: pesimizem, premaganost, skrb, malodušje,strah.S temi občutki se morate soočiti in ne bežati od njih. Občutite jih in pustite, da tečejo skozi vas. Strah lahko premagate tako, da mu pogledate v oči.
Vprašajte se: Kdo se tega zaveda? Opazujte svoje razmišljanje. Na ta način se boste razbremenili velikega dela slabih občutkov.
Telesne simptome negativnih čustev kot so lahko slabost, napetost, tresenje, tesnoba učinkovito sprostimo in celo odpravimo s tehnikami pravilnega dihanja, treningom, drugimi tehnikami sprostitve. Glavni moto je postanite opazovalec opazovalca torej samega sebe.
S treningom pozornosti boste počasi prišli kot veliko drugih do spoznanja, da gledamo svet skozi svoja čustvena očala in s tem počasi zmanjšali čustveni pritisk in se manj identificirali z svojimi čustvi. Strah popusti. Dojemate ga kot nepovabljenega gosta. Spoznate kako tako razpoloženje(dolgoročno) ali čustvo(kratkoročno) to kar resnično je obarva na svoj oz. vaš način. To je pot do pozitivnega razmišljanja.

Vrednost negativnega razmišljanja?

V krizi ne smemo razmišljati samo pozitivno, temveč – glede na situacijo tudi »negativno«. Niso pomembni samo dobri občutki kot so optimizem, vedrina in zadovoljstvo. Ni dobro delati in razmišljati samo pozitivno. Potrebujemo tudi negativne občutke kot so strah, dvom in žalost. V naših genih je zapisano, da nas strah dela budnega. Kdo ne potrebuje budnosti v času pred spremembo?
Ko smo pozorni, stari vzorci razmišljanja niso več tako pomembni. Možgani črpajo manj od preteklih izkušenj in več iz sedanjosti in zavedanja trenutka. Strah je telesni odgovor zaradi katerega se slabo počutimo. Hkrati nam da veliko dodatne energije, da se pripravimo na spremembe. Strah ni dober svetovalec. Ob pozitivnem dojemanju strahu pa nas naredi celo zelo inovativne. Zavedajmo se strahu in ga sprejmimo. V krizi je potreben pogum. Pogum pa je delovanje in premagovanje strahu.

O uporabi neprespanih noči

Ko nas ujame eksistenčni strah, navadno ponoči ne spimo. Budnost je namenjena temu, a ustvarjamo nove povezave razvijamo nove stvari, ki jih še ne poznamo in se jih še ne zavedamo. Ko spimo, poteka konsolidacija teh zamisli tudi skozi določene sanje. Zamisli pa dobimo samo v budnem stanju. Torej, če nas naši možgani držijo pokonci imajo že kakšen razlog za to. Boriti se vedno zato, da na vsak način zaspimo ni vedno najboljša ideja. Če že ne moremo spati, se raje usedimo za mizo in zapišimo kaj vse nam roji po glavi.
Pri tem upoštevajte:
Zamislite si katastrofo. Razvijte najslabši možni razplet dogodkov in kaj je najhujše kar se lahko zgodi. Kakšne posledice bo to imelo za vas in vse kar je povezano z vami? In ko jih najdete kaj se bo zgodilo potem in potem… Zamislite si najbolj neverjetno.
Vse zapišite na papir. Preletite papir, odložite svinčnik in pojdite na sprehod ven na svež zrak, sami.
Ko še enkrat pogledate list, se navadno strah močno zmanjša.

Kriza kot priložnost?

Kriza je lahko večinoma, ko pogledamo nazaj prelomnica, čiščenje in osvoboditev nepotrebnega balasta, ki ga nosimo s seboj.
Ima eno lastnost: je kritična. Kritično stanje je nerodno in neprijetno. Vsi razen tistih, ki potrebujejo za življenje stalne krize si želijo, da gredo iz krize čimprej ven. Normalno se krize ne da ohranjati saj je njen namen prehod in je kot taka prehodno stanje. Nekateri imajo upanje, da bo po krizi bolje. Bolje glede na vrhunec ali začetek krize? Izboljšanje je odvisno od posledic in obsega, ki jih je kriza zapustila. Nekaterih kriz se pač ne da ustaviti in vodijo do katastrof. (Npr. izbruh vulkana, Fukošina)
Iz vseh pa se nekaj naučimo in v tem je vrednost.

Vse je kriza?

Skoraj ne obstaja bolj hvaležna tema pogovora kot kriza.
Kriza je povezana z negativni čustvi, ki so nam ljudem od nekdaj bolj blizu kot pozitivna. Težava ima vedno svojo posebno fascinacijo. Privlači naša čustva kot svetloba veščo. Podobno reagiramo npr. ob nesreči, ki je šokantna a jo vseeno pogledamo. Podobno nas privlačijo novice o krizah. V nas vzbudijo negativna čustva. A čim se začnemo boriti proti tem negativnim čustvom smo že ujeti v krizi. Predstavljajte si novice s krizo: Tam je kriza in nihče ni prišel! Niti malo se ne pustimo okužiti s krizo!
Pravzaprav postane vse skupaj smešno!

Nimamo krize – kriza ima nas

Moramo si biti na jasnem o tem, da od čustvenega cunamija, kot je globalna kriza, nikomur ni zares prizaneseno. Že Gustave Le Bon (Le Bon, G., 1895), je opisal kako se v masi prebivalstva ideje, občutki, čustva in prepričanja širjenje kot okužba. Danes se ta fenomen širi še z večjo hitrostjo zaradi velike globalne informacijske povezanosti. Milijoni po celem svetu se bojijo za svoje službe in ta val okužbe nas doseže ne glede na realne okoliščine okoli nas. Ta strah je globoko zasidran v nas iz naše preteklosti in je primarna lastnost naše osebnosti. Ob takem cunamiju se strah sproži avtomatsko.

Strah prepoznati, prenesti – celo uporabiti?

Strah je signal, da se nam približuje nekaj novega, neznanega. V pozitivnem smislu je lahko sprožilec, da se hitreje naučimo povsem drugačnega odzivanja seveda, če nas ne paralizira.
Strah nam ni prijeten vendar nas lahko osvobodi z rešitvami kako opustiti staro. Je kot neke vrste notranji proces čiščenja. Rezultat je nova usmeritev na višjem nivoju razvoja in zato je posledica, da gremo iz krize še močnejši .Za takšne procese pa potrebujemo krize in strah. Pravzaprav nas krize zdravijo.


Možne strategije za boljše razpoloženje v težkih časih

1.Vzdrževanje odnosov
Naši odnosi z drugimi so dejavnik, ki ima na naše dobro počutje trajni vpliv. Tudi fizične težave in bolečine, lahko lažje prenašamo če nam drugi stojijo ob strani.
Naklonjenost je najmočnejše zdravilo. Čas, ki ga investiramo v vzdrževanje ali obnavljanje odnosov, je psihološko najboljša investicija časa. Vzdržujte odnose s prijatelji, ki so največje bogastvo. Lahko si poiščete coacha, svetovalca, psihologa kogarkoli, ki mu lahko 100% zaupate in izpoveste.  Če želite brezplačen pogovor, sem vam na voljo tudi jaz.

2.Gibanje, telesna vadba
Naša čustva in razpoloženja čutimo preko telesa. Spremembe v telesu torej takoj vplivajo na naše duševno stanje. Zdrav duh v zdravem telesu. Celo že samo hoja po stopnicah ali hoja znižuje raven stresnih hormonov v krvi. Takoj se počutimo bolj uravnovešene. Tek znano sprošča hormone sreče.
Vadba joge, tai chija, Qi-gonga, tibetanske vaje uravnava pretok energij po telesu, ki ravno tako povzroča večje ravnovesje v duhu in telesu.

3.Aktivnost namesto brezdelje
Če ste potrti, vam pomagajo že majhni uspehi. Zavedajte se da trajno dobro počutje ne dosežemo v coni ugodja. Človek želi izzive in je narejen za njih. Lahko je to tudi čiščenje čevljev, ki se ga že dolgo izogibate. Delajte majhne korake. Postavite si cilje nekoliko višje tako, da niso sami po sebi dosegljivi in se boste morali vsaj malo potruditi. To so strategije, ko ste potrti.

4.Koncentrirano zavedanje sedanjega trenutka
Strah izvira iz negativnih pričakovanj kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti na drugi strani npr. žalovanje izhaja iz bolečih spominov in misli o izgubljeni preteklosti.
Toda preteklost in prihodnost obstajata le v naši domišljiji. Nista realni. Edina stvar, ki resnično obstaja, je sedanjost. Osredotočanje na samo to kar v tem trenutku je nas osvobaja duševnih stisk in trpljenja. Samo v tem trenutku lahko aktivno kaj spremenimo. Če smo popolnoma predani in aktivni v neki dejavnosti in pozabimo na vse kar je okoli nas, smo v toku (flow).
Lahko pa tudi samo sedimo in nismo aktivni(telesno in miselno). To osredotočanje se pogosto imenuje meditacija. Najlažje je zavestno dihati, spremljati svoje lastno dihanje.(ne kontrolirati, spremljati)  Oboje je stanje 100% v sedanjosti in trenutku, ki nas osvobaja pritiska in strahu.

5. Negativna čustva vplivajo
Posameznik lahko do neke mere nadzira čustva. Pot do tega je pozornost. Še posebej v kriznih časih je pomembno, da se posvetite čustvom tako, da jih opazujete kako nastanejo in usihajo. Pomembno pri tem je, da se jim ne upirate naj bodo še tako neprijetna. Zavedate se jih in razumite jih kot spremljevalni dejavnik v procesu stalnih sprememb.

6. Hvaležnost razvoj
Zlasti v najtemnejših časih, je lahko izredno osvobajajoče napisati za kaj ste v tem življenju lahko resnično hvaležni.
Hvaležnost ni čustvo, ampak odnos. V kritičnih trenutkih vas v dobro razpoloženje privede misel na to kaj je šlo do sedaj dobro in še posebej hvaležnost – zlasti do ljudi, ki so bili ali so simpatični. Kontakt s  pozitivnimi, simpatičnimi ljudmi iz hvaležnosti vam lahko zelo pomaga. Naredite nekaj za druge, zahvalite se vsem, ki ste jim hvaležni, da so v vašem življenju.

7. Poskrbite za raznolikost
Ko možgani predelujejo nove vtise ob učenju , se vzpostavljajo nove nevronske povezave. Sprosti se dopamin, ki poskrbi za dobro počutje in zagotavlja motivacijo. Učenje je zabavno! Več učenja več zabave. Vgradite tudi v vsakodnevne rutinske procese manjše spremembe. To ima lahko takojšnje pozitivne učinke na stanje. Preizkusite!

8. Svoboda je bolj pomembna kot izpolnjevanje želja
Človek zelo slabo ocenjuje vpliv sprememb v svojem življenju. Nekako verjamemo, da smo srečnejši, ko se nam uresničijo naše želje. Vendar se na novo stanje hitro navadimo. Ujeti smo v materializem. Veliko manj cenimo možnost svobodnih odločitev in razporejanja svojega časa, ki pa dolgoročno več prispevajo k našemu dobremu počutju kot kakršenkoli materialni dosežek.

9. Delovanje v skladu z našimi vrednotami
Najpomembnejša in najbolj neverjetna je naša človeška zavest. Naša sposobnost je, da lahko prepoznamo kdo smo. Omogočeno nam je, da ciljno strateško razmišljamo in zavestno delujemo. Zato imamo možnost, da delujemo v skladu s s tem kar menimo, da je prav. Bolj ko se dejanja in naše vrednote prekrivajo, večja je naša samozavest. To imenujemo tudi integriteta, ki pomeni delovanje v skladu s svojimi normami in krepi našo samozavest. V krizi je to pomemben svetilnik, ki nam ohranja smer in dviguje moralo.

10. Pisna bilanca
Ko je Robinson Crusoe videl njegov položaj je bil obupan . A je dobil idejo, da s palico v pesku odpre » bančni račun«. V prvem stolpcu je pisal o tem kaj je “pozitivno: Kaj imam,” v drugega “Negativno: Kaj mi še vedno manjka “.
V prvem stolpcu je dodal: “Še vedno sem živ.” Poleg pa “sveža voda”
Vedno se zavedajte, da poleg negativnega obstaja tudi pozitivno. Zapišite ga!

Na moji spletni strani si lahko prenesete predlogo, ki vas vsako jutro in večer vodi in spodbuja, da vaš dan začnete in končate bolj pozitivno.

Andrej Plevnik, trener in coach